14 lokacij, kjer so prisotne cianobakterije

Poletje je čas, ko se predvsem lastniki psov radi zatečemo k vodi, z namenom ohladitve naših kosmatincev. Medtem ko jim želimo omogočiti prijetno osvežitev, pa se lahko v vodi skriva tiha, a izjemno nevarna grožnja – cianobakterije, znane tudi kot modrozelene alge.

Kaj so cianobakterije?

Cianobakterije so ime so dobile po svojih modro-zelenih pigmentih. Lahko jih najdemo v vseh vodah. Združujejo lastnosti bakterij in alg. Ko je cianobakterij dovolj, se pojavi cvetenje. Začetnega cianobakterijskega cvetenja pogosto ne moremo opaziti s prostim očesom.
Cianobakterije so lahko prisotne v jezerih po vsej Sloveniji
Veliko ljudi zmotno meni, da je nevarnost cianobakterij omejena le na zapuščene ribnike ali onesnažena jezera. V resnici pa so cianobakterije že več let prisotne v različnih naravnih jezerih, tudi v najbolj turističnih krajih. Ravno v času cvetenja je v vodi več cianobakterij, kar pomeni večji potencial za toksine – vendar do največjega izločanja toksinov pogosto pride, ko cianobakterije odmrejo in razpadejo.

14 lokacij, kjer so potrjeno prisotne cianobakterije:

1. Blejsko jezero (Gorenjska)
2. Ledavsko jezero (Pomurje)
3. Gramoznica Podgrad (pri Gornji Radgoni)
4. Gramoznica Boreci (Pomurje)
5. Ribnik Hotinja vas (Štajerska)
6. Perniško jezero (Štajerska)
7. Gradiško jezero (Osrednjeslovenska regija)
8. Ribnik Savci (Pomurje)
9. Ribnik Borovci (Pomurje)
10. Gajševsko jezero (Pomurje)
11. Koseški bajer (Ljubljana)
12. Glinščica (Ljubljana)
13. Zeleno jezero / Gramoznica Pleterje (Kidričevo)**
14. Bohinjsko jezero*

*OPOZORILO: Po podatkih Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) v vodi Bohinjskega jezera ni bila zaznana prisotnost cianobakterij. Vendar pa so analize gošče oziroma sluzi, ki se pojavlja na določenih delih obale, potrdile prisotnost cianotoksinov.

**OPOZORILO: Po podatkih Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) je bila v vodi Zelenega jezera / Gramoznice Pleterje (Kidričevo) zaznana prisotnost cianobakterij, ne pa cianotoksinov.

Previdnost pri kopanju psa v vodnih virih ni nikoli odveč. Bodite vedno pozorni in preverite pojavnost cianobakterij na spletni strani CIANOSLO.

‼️Če v vodi ali ob obali opazite zeleno sluz, goščo ali podoben organski material, naj pes ne vstopa v vodo in se ne približuje obali.‼️

Cianobakterijsko cvetenje na Bledu

Čeprav je voda na prvi pogled bistra in privlačna, je potrebna dodatna previdnost. Psi, ki se tam kopajo ali pijejo vodo, so zato lahko izpostavljeni tveganju zastrupitve s cianobakterijami.

Pojav cianobakterijskega cvetenja

Zakaj je to nevarno za pse?

Psi so še posebej ogroženi, ker:

• med plavanjem pogosto pijejo vodo,
• si ližejo dlako po kopanju,
• pri raziskovanju obale lahko zaužijejo odmrle alge ali poginule ribe.

Cianotoksini lahko že v izjemno majhnih količinah povzročijo hude zdravstvene zaplete, kot so odpoved jeter, nevrološke motnje in celo smrt. Znaki zastrupitve se lahko pri psu pojavijo že v nekaj minutah do nekaj ur po stiku z onesnaženo vodo.

Simptomi zastrupitve

• nenadno bruhanje ali driska,
• prekomerno slinjenje ali penjenje,
• apatija, dezorientiranost,
• tresenje ali napadi,
• težave z dihanjem, kolaps.

Če pri psu opazite katerega od teh znakov po kopanju v naravi, nemudoma poiščite veterinarsko pomoč in omenite sum na stik s cianobakterijami.

Kako lahko zaščitite svojega psa?

Izogibajte se vodam, kjer je znano ali opaženo cvetenje alg (zelena, modra, rjava plast), je na vodi vidna pena, sluz ali neprijeten vonj. Pomembno je tudi, da psa po vsakem kopanju v naravi sperete z vodo in mu preprečite lizanje dlake. In spremljajte lokalne objave in opozorila o kakovosti vode – še posebej na turističnih območjih.
Ljubezen do narave in skrb za živali hodita z roko v roki – a narava ni vedno varna. Z nekaj previdnosti in pravočasno informacijo lahko zaščitimo tiste, ki nas zvesto spremljajo.

Če pride do znakov zastrupitve, vedno najprej kontaktiraj veterinarja.
Ob prvih znakih nelagodja pa lahko pomaga naravna podpora s pasto SOSPASTE, ki jo enostavno apliciraš v gobček in deluje proti prebavnim težavam in zstrupitvam.

Več o SOSpasti

VIRI:

1. Sedmak. B. 2006. Toksične cianobakterije: Prebivalstvi proti vodi-medsebojna pretnja. Toxic cyanobacteria: Population against water-a mutual threat. UJMA. Št 20. str. 137-143.
2. Eleršek. T. 2014. Potencialno toksične cianobakterije v celinskih vodah Slovenije. Ljubljana. Nacionalni inštitut za biologijo. Vse živo. str. 10-18.
3. https://siol.net/media/img/f4/af/7f824c8ec4ed97b02208-blejsko-jezero-rdece.jpeg
4. https://www.ciano.si/rezultati-leta-2024/